Spletno mesto uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo.Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov. Več o piškotkih.
Strinjam se

Jesensko kompostiranje

Biološko razgradljivi odpadki so zelo koristni, če jih pravilno recikliramo in vrnemo v naravo. Narava bo vedno poskrbela, da dobimo nazaj, kar bomo vanjo vložili. To je le eden izmed glavnih razlogov zakaj kompostirati, saj je kompost najboljša in najnaravnejša pot, da tlom vrnemo organsko snov, ki smo jo odvzeli v obliki plodov.

Primeren prostor za kompost izberemo tako, da je v zavetni legi in ni predaleč. Za kompostiranje oziroma kompostni kup je potrebno poiskati senčen in zračen prostor, saj gre za kemični proces za katerega morajo biti zagotovljeni nekateri pogoji. Najbolje je uporabiti grmovje ali drevje.

Poleg zračnega in senčnega prostora je pomembno tudi, da je prostor odceden, ne sme biti kakšna jama ali vznožje hriba, kjer bi voda zaostajala in motila potek kompostiranja.

Primeren prostor nato očistimo in utrdimo z nekaj glinaste zemlje. Za večjo urejenost lahko naredimo ograjo okoli organske mase komposta. Kompostnik lahko naredimo iz kupljenih betonskih delov, desk ali pa kupimo že narejen plastični kompostnik.

Ob zbiranju organskih odpadkov pazimo, da ne gnije. Nalaganje več mokrih kot suhih snovi povzroči, da iz kupa iztisnemo zrak in masa začne gniti. Zato je potrebno vedno, kadar dodamo veliko mase hkrati, primešati nekaj suhega kot je na primer pepel, časopisni papir. Občasno pa kup pretresemo, oziroma prekopljemo z vilami, da je zračen. Le tako se bodo v njem razmnoževali tisti mikroorganizmi, ki organsko maso spreminjajo v naravno gnojilo. Če pa zmanjka zraka, se naselijo mikrobi gnitja, ki spremin­jajo organsko maso v smrdeč, neuporaben material.

Za kompostiranje so primerni kuhinjski odpadki, pokošena trava, ostanki vrtnin, naravna volna, dlaka domačih živali, pepel, oglje, saje, jajčne lupine, ostanki kuhanja sokov in stiskanja grozdja ali sadja, natrgan nesijoč časopisni papir, zdrobljeni ostanki drevja, grmovja po rezanju, suho listje, odpadle iglice iglavcev, slama, seno, šota, ostanki substrata, zemlja rastlin, žagovina, lesni oblanci, ajdove luščine, ostanki koruznih storžev in rastlinskih delov, lasje, bombažno ali laneno blago, kavna in čajna usedlina, praprot, stelja, hišni prah, prah iz sesalnika in podobno.

 

Več na sledečih povezavah: www.epa.gov/waste/conserve/tools/.../compost-guide.pdf

http://www.planetnatural.com/product-category/organic-gardening/composting/

 

Pobudnik spletne strani

V sodelovanju s

Projekt je sofinanciran v okviru Petrolovega programa za izboljšanje energetske učinkovitosti.